NAJINA NOVA PRIDOBITEV


Dolga leta smo v poletni sezoni dopustovali v družinski prikolici na Malem Lošinju. Ko so otroci toliko odrasli, da so začeli sami iskati svoje destinacije in obliko dopusta, smo prikolico prodali in z možem sva poletja nekaj let preživljala na domačem vrtu ob bazenu in skrbela za ves živalski svet, ki smo ga takrat imeli. Uživala v obilju vrta, poletnih večerih pod drevesom v družbi psa, mucka, kuncev in kopenskih želv. Vsega dobrega se enkrat naveličaš, zato sva iskala nove oblike preživljanja dopustov. Oba sva bila navdušena dnevna kolesarja, večinoma po Pohorju, Kobanskem, Dravskem in Ptujskem polju. V lasti imava kar zmogljiva gorca in dva, sicer malo vintage treking kolesa, dobre oblike, udobna, primerna za dolge ture. Zato se nama je zdela najboljša ideja dopustovati na kolesu – potovati iz prelaza na prelaz, iz kraja v kraj. Prva tura je bila okoli Julijcev. Bled, Pokljuka, Bohinj Soriška planina, Most čez Sočo, Kobarid, Bovec, Trenta, Vršič in po Radovni nazaj na Bled. Trije prekrasni dnevi, zaključek je bil na planini Uskovnica pri prijateljih v eni od pastirskih staj.



 

To sva še enkrat ponovila z malo spremenjeno traso. Namesto po dolini Bače v Most na Soči čez Ljubinj, namesto po glavni cesti iz Kobarida do Trnovega na Drežnico. Za sladkorček sva šla še iz Bovca v Bovec, okoli Kanina. Potovala sva še iz Maribora v Črno in v Logarsko dolino, prekolesarila Istro, vozila iz Salzburga v Gradež in nato do Izole, najino zadnje potovanje pa je bila Dravska pot iz Bressanone v Italiji do Ormoža. Na tej poti sem prvič opazila, da so vzponi naporni. Prva etapa od Bressanone do Dobiaccia se je vlekla bolj, kot bi si želela in južni del hrbta je bil zelo razbolel. Poleg vzponov se mi je zdelo, da bi neskončno dravsko ravnino z vetrom v prsa lahko prevozila hitreje.


V roke sva dobila reklamo Econo kolesarskega centa za električno nadgradnjo. Za naju idealno, lahko bova obdržala nama tako zelo ljuba kolesa, hkrati pa bova z vetrom v laseh lahko potovala hitreje. Oglasila sva se pri njih, izbrali smo motor in primerno močno baterijo in sklenili posel. Najina potepuha so opremili s sredinskim štiristopenjskim Econo motorjem in 750 Wh baterijo. Sprednje zobnike je nadomestil motor, baterija pa je nameščena v poseben, za ta namen oblikovan prtljažnik.


Čez imava nameščene torbe, tako, da so kolesa varna pred lepljivimi prsti. Nadgradnje se skoraj ne opazi.


Ker sva to leto svoje potovanje že opravila, sva novo pridobitev preizkušala na domačen terenu, v želji, da dobiva potrditev, da naju bosta najina konjička vlekla, kamor si bova zaželela. Iz Maribora čez Johe na Ptuj in naprej na Ptujsko goro, trasa malega Eko maratona, po Kobanskih vrhovih, pot ob Muri. Izleti so postali manj naporni, več je bilo časa za uživanje v prekrasnih kulisah najinih poti. Iz vsakega izleta sva se vračala s skoraj polno in vsaj 2/3 polno baterijo. Nastopil je čas, za večji podvig. Več pa v naslednji objavi.